Predstavitev

Gasilska zveza Domžale
ZGODOVINA GASILSTVA NA DOMŽALSKEM OBMOČJU
V letih intenzivnega ustanavljanja gasilskih društev na Slovenskem so se tudi na Domžalskem pripravljali na organizacijo protipožarne obrambe. K temu so jih silili požari v industriji slamnikarstva in drugih obratih ter na kmetih in v naravi.

Pogoji za ustanovitev prvega gasilskega društva v Domžalah so dozorevali kar nekaj let. Naposled so ga, kot deseto po vrsti na Slovenskem, ustanovili 3. junija 1880, nato pa so gasilska društva postopno ustanovili v  vseh večjih krajih.

Ker je v Domžalah dolga leta dominirala tirolska slamnikarska obrt, se je gasilstvo na tem območju, ki je bilo primorano poveljevati v nemškem jeziku, nenehno prizadevalo za uveljavljanje slovenskega jezika v svojih vrstah. Velika spodbuda za uveljavitev slovenskega jezika so bili  poskusi  poveljevanja v slovenščini na gasilskem zborovanju v Ljubljani. Poslej je uveljavljanje slovenščine želo vse večje uspehe. Med te sodijo tudi v slovenščini napisana pravila avtorja Janka Kersnika iz leta 1888. Kasneje sta tudi gasilski društvi v Dobu in Mengšu imeli napisana svoja pravila in vodili knjige v slovenščini. Njima so leta 1897 sledili tudi domžalski gasilci.

Ker je bilo na domžalskem območju  veliko industrijskih obratov, so že sredi tridesetih let prejšnjega stoletja začeli ustanavljati lastne industrijske gasilske enote. Hkrati so ugotavljali, da  je treba namenjati več pozornosti izobraževanju gasilcev. Gasilske župe, ki so bile ustanovljene namesto okrajnih zvez, so pristopile k organizaciji in izvajanju različnih tečajev. Na njih so predavali strokovnjaki iz civilnega in vojaškega sektorja.

Okupator je leta 1941 gasilske čete podredil svojim potrebam, vpeljal je poveljevanje v nemščini ter ustanovil okrožno gasilsko poveljstvo. Prva povojna leta je bilo gasilstvo podrejeno Upravi narodne milice.

 

NASTANEK GASILSKE ZVEZE DOMŽALE

Po novem zakonu o prostovoljnih gasilskih društvih  iz leta 1948 so  konec tega leta ustanovili Okrajno gasilsko zvezo Kamnik, kamor je spadalo tudi gasilstvo z Domžalskega.

Na podlagi nove ureditve leta 1955, ko so ukinili majhne krajevne odbore in ustanovili občinske ljudske odbore, so ti odbori ustanovili svoje gasilske zveze. Na Domžalskem tako dobimo gasilske zveze v Mengšu, Moravčah in Domžalah.

Ustanovni občni zbor Občinske gasilske zveze Domžale je bil 17. julija 1955. Udeležilo se ga je 30 delegatov gasilskih društev. Zveza je združevala  petnajst prostovoljnih gasilskih društev ter dve industrijski gasilski društvi. Skupaj je bilo v zvezi 868 članov. Aktivnih članov je bilo 437, članic 76, mladincev 62, 3 mladinke in 73 pionirjev.

Leta 1959, ko je bila urejena nova teritorialna ureditev, sta bili gasilski zvezi Mengeš in Moravče priključeni OGZ Domžale. Ta je tako vključevala 25 prostovoljnih in 8 industrijskih enot ter  društev. Vseh članov je bilo 1733.

Zveza je ves čas skrbela za izobraževanje gasilcev, poseben poudarek je dajala izobraževanju mladine, saj je tudi v šolah uvedla dodatno izobraževanje na temo gasilstva, vsako leto pa  je bilo organizirano tudi srečanje za veterane.

Po osamosvojitvi Slovenije so se z upravno-teritorialno ureditvijo od občine Domžale odcepile občine Mengeš, Moravče in Lukovica, kasneje tudi Trzin. Novonastale občine, razen občine Trzin, so ustanovile tudi svoje gasilske zveze, tako je v Gasilki zvezi Domžale ostalo še 14 prostovoljnih gasilskih društev ter 3 prostovoljna industrijska društva.

Konec leta 2014 je imela Gasilska zveza Domžale 3194 članov. V tem letu je napredovalo  v različne čine 147 članov, 258 članov pa je opravilo različne tečaje, ki so potrebni za čim boljšo pripravljenost in posredovanje  ob požarih, naravnih nesrečah, pa tudi nesrečah na cestah in v predorih. Gasilci GZ Domžale so v tem letu opravili 24.056 prostovoljnih ur dela, ko so pomagali reševati ljudi in premoženje.